fbpx
Preskočite povezave

Preizkusili smo Logitech G402 Hyperion Fury

 

Od Logitecha smo na review dobili gamersko miško G402, ki je sicer na trgu že nekaj časa, a vseeno. Žal pa je ne morem testirati kot vsake druge, ki jo dobim na test. Te normalno nekaj tednov uporabljam med preigravanjem širokega spektra iger kot tudi normalne uporabe, ter nato napišem svoje mnenje. Temu je tako, ker je ta zadnje leto moja primarna miška. Pa mi je všeč? Berite naprej.

Verjetno je že od začetka jasno, da če jo uporabljam kot svojo glavno miško, mora biti res izdelek, ki je resnično dober in mi ustreza bolj kot katerakoli od mišk, katerih reviewe sem že naredil (ali pa še prihajajo). Vseeno pa obstaja več stvari, ki jih začneš opažati pri dolgotrajni uporabi in ki so bolj kot ne malenkostne in pod črto nepomembne, a mi kljub temu gredo na živce.

Če prvo gremo skozi pregled osnovnih značilnosti izdelka – optični senzor z maksimalno 4000 dpi, 8 programabilnih tipk, 32-bitni procesor, 1 milisekunda odzivnega časa, 20 milijonov klikov vzdržljivosti tipk in 108 brez ter 144 gramov teže z vključenim 2,1 metra dolgim kablom.

Najpomembnejši del miške je njena oblika – če je ta zanič in ima ergonomijo zidaka, je izdelek prav tako zanič pa naj ima v notranjosti najboljši senzor in switche. Je pa res, da je ta večidel stvar osebne preference uporabnika, saj je meni oblika Zowie FK2 zanič, poznam pa kar nekaj gamerjev, ki prisegajo na njo. Tako je zame G402 solidne oblike, ni premajhna niti prevelika za palm grip, ki ga uporabljam sam, niti ni problemov pri claw grip uporabnikih – ne vidim pa smisla uporabe tako sorazmerno velike miške za fingertip grip.

Postavitev sicer velikega števila osmih tipk je domiselna. Dva DPI switcha sta na levi strani levega klika miške, kar je lokacija, ki jo hitro dosežemo s kazalcem in kljub na prvi pogled vsiljivi postavitvi nikoli ni kakorkoli ovirala. Nekoliko za temi tipkami najdemo palcu namenjeno trojico stranskih tipk, od kateri sta dve standardno postavljeni, ena pa stoji na izjemno provokativnem mestu – prav na konici palca. Moram priznati, da me je ob prvi uporabi ta lokacija neznansko motila, saj sem v strahu pred morebitnimi kliki vedno pretirano pazil ob premikanju miške, a ko se zavestno odločimo, da jo bomo uporabljali za npr. snipersko tipko, ob držanju katere imamo nižjo občutljivost in lahko natančneje namerimo na tarčo v strelskih igrah, postane tipka ključna za dobro igralno izkušnjo in jo pričnemo pogrešati pri konkurenčnih izdelkih.

G402 Hyperion Fury ima v noranjosti Fusion Engine hibridni senzor, kar je v praksi Avago AM010. Ta velja za enega “perfektnih” optičnih senzorjev brez pospeševanja in zelo nizkim lift-off distancom, vendar ga prekaša 3310 model v G502 in G303, saj je v G402 omejen na 2,7 m/s zaznavanja, po tem pa prevzame krmilo software pospeševanje ki računa kako daleč se mora kurzor premakniti. Sliši se grozno, vendar naj povdarim, da je to problem le za igralce “s preprogami”, tiste ki rabijo podlage v velikosti predpražnika, da se lahko normalno premikajo. Za vse, ki nimajo občutljivosti 0.1 v igri pri 400 dpi in 6/11 v Windowsih bo G402 delovala več kot dobro. Sam sem eden teh uporabnikov in moram povedati, da je v enem letu senzor doživel epileptični napad le 3-krat. Z epileptičnim napadom mislim to, da je med igranjem CS:GO ob hitrem flickanju samo naenkrat mišak dobil svojo pamet in začel gledati v tla oz. v nebo in bil naslednjih 5 sekund neodziven. Mogoče je to problem moje enote, saj se to pri review samplu ni zgodilo, je pa res, da sem le tega uporabljal le slab teden.

Glavni dve tipki, ki sta na G402 Omrona, imata zadovoljiv klik in nikoli nisem imel problema z nezaznavanjem klikov ali kakršnih koli težav. Vse druge tipke so izpod rok podjetja TTC, ki sicer nimajo tako lepega klika kot Omroni, vendar vseeno je taktilen odziv zadovoljiv, zaznavanje pa vedno zanesljivo – česar naprimer ne moremo povedati za Razerjevega DeathAdderja, kjer se tipke sporadično odličijo, da pač ne bodo zaznale vsakega drugega klika in potem delaj kar hočeš, a to je druga zgodba. Vsi knofi so popolnoma nastavljivi glede njihove funkcionalnosti v Logitech Gaming Software in lahko npr. DPI switche uporabljamo za kaj drugega, tudi makroje, če si to želimo. Še zadnja tipka – kolešček, je na G402 idealen – gumijast in posledično nedrseč, odziven in z občutnim, a vseeno lahkotnim klikom ob premiku. Hvala bogu, da niso na G402 dali istega koleščka kot na G502.

Le še design nam ostane – ta je pri Logitechovi G seriji mat črn z nekaj svetlečimi dodatki in na G402 modro osvetlitvijo logotipa. Razen tega je celotna površina prevlečena z gladko teksturo, le na desni strani je ta gumirana, a še zmeraj črna. Vključevanje svetleče črnih delov povzroči manjše razpoke v površini, ki ne vpliva na občutek uporabe, se pa v te luknje lovi umazanija in je zato potrebno miško čistiti pogosteje kot konkurente, katerih školjka je enodelna.
Kot sem rekel v začetku – za iskanje slabosti na Logitech G402 Hyperion Fury je potrebno konkretno dlakocepstvo, pa še zmeraj ni najti zadev, ki bi me v retrospekciji odvrnile od vnovičnega nakupa. Tako lahko miško brez dvoma priporočim vsem razen najbolj hardcore low-dpi in figertip igralcem.

Preverite ceno in konec koncev tudi kupite Logitech G402 v največji slovenski gamerski spletni trgovini – EIGRE.si:
https://eigre.si/logitech-gaming-g402-fury