Lenovo IdeaPad Y900 – Pošasten gamerski laptop
V roke nam je uspelo dobiti inženirsko, še neizdano verzijo prenosnika, ki bo predstavljala sam vrh ponudbe Lenova. Pa je Y900 pošasten v dobrem ali slabem smislu? Berite naprej.
Za začetek se sprehodimo skozi specifikacije, ki pa se lahko do julijskega pričetka prodaje spremenijo. V notranjosti se skriva navijanju prijazen Intel Core i7-6700HQ, 16 GB DDR4 RAM-a (ki ga bo mogoče nadgraditi do 64GB), primaren 256 GB PCIe SSD in 1 TB disk za shranjevanje in seveda igričarjem najpomembnejšo – grafično kartico Nvidia GeForce GTX 980M s 4GB VRAM-a.
No, vedno je odprta možnost priklopa zunanjega monitorja, ki deluje pri 4K oz. tudi 1080p pri 144Hz skozi standardne HDMI 2.0 in DisplayPort konektorje, ali pa tudi USB-C port ki podpira Thunderbolt 3.0. Razen teh je na Y900 najti še lep nabor treh USB 3.0, enega USB 2.0, audio s SPDIF ter LAN konektorjev, za kreativne profesionalce pa so vključili še bralnik SD kartic.
Če se za trenutek odmaknemo od številk in se posvetimo designu – lahko povemo da se je Lenovo kot novinec na trgu hardcore gamerskih laptopov odločil posnemati druge ponudnike s črno-rdečo barvno kombinacijo, so pa dodali nekaj svojih detajlov. Med njimi aluminijasto ohišje s komajda opaznim križno brušenim videzom, dve zarezi po pokrovu, ki sta najbolj slični dirkalnim avtomobilom in živo “Y” oznako, ki predstavlja njihovo serijo rešitev za gamerje. Nisem popolnoma prepričan o primernosti videza brušenega aluminija, vendar je to le moj okus. Na spodnji strani so medtem z živo rdečo obarvali odprtine za ventilatorje in nizkotonski zvočnik. Ta skupaj z dvema dvo-vatnima JBL zvočnikoma zagotavlja presenetljivo dobro poslušalno izkušnjo, še posebej če jo primerjamo z drugimi prenosnimi računalniki. Tudi glasna je, včasih bi rekel da celo pretirano – se pa pomembno zvok tudi ob visoki jakosti ne prične pačiti in nam cefrati ušes. Dodali so tudi Dolby tehnologijo, a kot vedno le ta ne doda ničesar in je posledično nisem uporabljal.
Vseeno Lenovo želi dodobra izkoristiti RGB manijo, ki je v zadnjem letu zavzela gaming svet. Tako je med zvočnikoma najti LED trak, vsaka tipka je posamezno osvetljena z izjemno svetlimi diodami kot tudi je okoli trackpada nastavljen dodaten trak za osvetlitev – vsi od teh so nastavljivi na 16,8 milijona barv z mnogo barvnimi profili, animacijami in drugimi epilepsijo vzpodbujajočimi efekti. Veseli nas pa dejstvo, da zaradi vrhunskega lightshowa ne trpi uporabnost komponent. Prav nasprotno – trackpad je gladek, konsistenten, zelo precizen in z njim nismo imeli nikoli težav, še bistveno boljša pa je tipkovnica. Ta je mehanična. Resnično. Pa ne tako kot na MSI GT80 Titan SLI, v katero so porinili Cherry MX stikala in je zaradi njihove globine trpela ergonomija celotnega prenosnika, marveč na v vsakem pogledu superioren način.
Lenovo je v Y900 vključil nizkoprofilne mehanične tipke sicer neimenovanega proizvajalca, ki bodo imele zamenljive tipke – sami že sanjamo o custom PBT GMK tipkah, a bomo videli kaj se bo zgodilo po izidu. Izkušnja tipkanja je bila daleč superiorna vsem dosedaj testiranim laptopom. Najbližje jim pridejo Steelseriesovi QS1, ki pa imajo taktilen bump sredi hoda podoben Cherry MX Brownom. Slednja sta oba “desktop switcha” in je primerjava že kot takšna nepoštena, a le to pove največ o kakovosti. Prav tako niso natlačene skupaj kot je to pri konkurentih in spominjajo na navadne tipkovnice ki jih imamo na mizi – sicer zaradi tega trpi desen, številčnici namenjen del, vendar nam to ne predstavlja bistvenega problema, še posebej če zaradi tega dobimo pravilen razmak med glavnimi tipkami.
Poleg tega je dodan mehek gumijast naslon za roke, ki le še doda izkušnji uporabe. Res, Lenovo je s to postavil standard prenosniških tipkovnic na konkretno višji nivo.
Priznati je potrebno, da je Y900 bolj delovna postaja z vključenim monitorjem kot prenosnik v pravem pomenu besede, saj je vse prej kot prenosen, s težo skoraj petih kilogramov. Teža pa bi bila še sprejemljiva, če bi bil vsaj kompakten, a je debel slabe 4 centimetre in po daljši stranici meri 43 centimetrov in ga komaj spravimo tudi v torbe namenjene 17” laptopom. A ko ga enkrat postavimo na mizo in priklopimo miško ter slušalke, je naša bojna postaja pripravljena na bitko. In v bitki za katero je bil ustvarjen, torej v videoigrah, je vedno deloval brezhibno.
Tako smo dosegli:
Far Cry: 1080p ULTRA / 66 fps
Tomb Raider: 1080p ULTRA / 69 fps
Battlefield 4: 1080p ULTRA / 91 fps
Counter Strike: Global Offensive 1080p ULTRA / 154 fps
Te številke so primerljive oz. v določenih igrah celo boljše kot na Predatorju 17, ki stane konkretno več. To je po vsej verjetnosti zaradi vključenega Turbo gumba, z aktivacijo katerega se grafična kartica in procesor navijeta za nekaj odstotkov in nam tako prineseta dodatnih nekaj FPS-jev v igrah. Višino navijanja je mogoče nastavljati v živčnem centru Lenova, ki je sicer še nedodelana aplikacija in ne zaznava nobene temperature – vendar verjamemo, da jim bo to do julijskega izida uspelo rešiti.
Preden sem prenosnik dodobra testiral sem imel v mislih, da bi najraje kapaciteto baterije preskočil, saj so igričarski laptopi običajno sila požrešni kar se tiče energije in takoj ko baterijo odklopimo že dobimo “battery saver” opozorilo. A temu ni bilo tako na Y900, saj je ob vsakodnevni medijski uporabi ter za brskanje na spletu zdržal dobre štiri ure, je pa za kakršnokoli igranje bilo potrebno laptop priklopiti na zid, saj je v nasprotnem primeru po slabi uri nastala suša v akumulatorju.
Pod črto smo z inženirsko verzijo prenosnika Lenovo IdeaPad Y900 zadovoljni, saj k že tako hardwaresko močni izkušnji prinese še odlično tipkovnico, in verjamemo, da bo ob izidu izdelek še boljši kot je zdaj. Le 1440p ali 144 Hz panel naj poizkusijo poriniti v notranjost in imajo bolj kot ne zagotovljen konkreten delež trga.
