fbpx
Preskočite povezave

Serija člankov – [1/2] – So videoigre zdrava zabava ali zapravljanje časa?

Nasilje v videoigrah je zelo spolitiziran problem, tako za znanstvenike, kot za splošno publiko. Vedno aktualne so skrbi, da igranje videoiger povzroča povečanje agresivnosti v igralcih. Manj diskutirana pa je druga plat medalje, torej možnost, da igranje videoiger pomaga pri razvoju določenih sposobnosti.

 
Po definiciji so videoigre programi, ki zahtevajo interakcijo uporabnika z vmesnikom, da pride do vizualnega odziva na napravi, sistemu, ki igro poganja. Slednjih je več tipov, od namiznih računalnikov, pametnih telefonov intablic, do igralnih konzol tipa PlayStation, Xbox in Nintendo Wii.

 

Mnogo različnih žanrov

Obstaja mnogo različnih žanrov videoiger, vsaka z drugačnim končnim ciljem, kot tudi spretnostmi, ki jih igralec mora izkazati, da uspešno opravi nalogo. Akcijske igre zahtevajo od igralca hitre reflekse in spretnosti, za kar se da hitro reševanje problemov. Pustolovske terjajo interakcijo z okoljem in raziskovanjem le tega – pogosto je potrebne tudi veliko vztrajnosti, ko posameznik rešuje še zadnje naloge, saj razvijalci le te pogosto skrivajo. Strateške igre se v veliki meri naslanjajo na bojevanje kot orodje tako za premagovanje tako umetne inteligence, kot tudi nasprotnikov na spletu. Simulacijske igr poustvarjajo realnost, pogosto do te mere, da npr. poklicni piloti na začetku trenirajo na letalskih simulatorjih, da se privadijo na kontrole in procese, ki potekajo med vzletom, letom in pristankom.

freerice-so-videoigre-zdrava-zabava-ali-skodljive
Projekt Freerice, kjer uporabniki s kliki donirajo zrna riža v Afriko.

Zabavna narava videoiger niža mejo vstopa novih ljudi, kot je to pri socialnih akcijah – kot primer lahko navedemo Freerice, ki je igričarje izzval, da so s klikanjem na tipko spletne strani donirali zrna riža za Svetovni program za hrano (vsak 10. klik je doniral 1 zrno) – zbrali so več kot 90 milijard zrn. Kot Twitter omogoča uporabnikom socialno interakcijo s slavnimi osebami in podjetneži bolje kot katerikoli medij v zgodovini, tako bi lahko v prihodnosti storitve v obliki iger vzpodbujale nove oblike socialnega ekipnega sodelovanja, kot tudi omogočala, da uporabniki izrazijo svoje mnenje in vplivajo na socialne spremembe.

 

Razlogi za igranje

A zakaj se igričarji tako radi izmikajo strelom, mrcvarijo mitične pošasti in rešujejo princese iz gradov? Za upravičevanje igranja le ti pogosto omenjajo izraz »eskapizem«, ali tendenco, da pobegnejo iz resničnega življenja in prevzamejo alternativno vlogo, celo življenje v igri. Resnica je bistveno bolj kompleksna. Ameriška avtorja Rigby in Ryan, avtorja prvega modela motivacije za igranje pravita, da igre izpolnjujejo nekaj esencialnih človeških potreb. Prva med njimi je potreba po kompetentnosti, ki jo izraža želja po nadzorovanju in obvladovanju situacije, čutenju uspešnosti in spremljanju rasti in napredka v znanju ter dosežkih. Druga in tretja obsegata želji po avtonomiji, torej nadzoru nad našimi dejanji, in potreba po povezanosti, saj potrebujemo občutek, da smo pomemben del življenja drugih ljudi in da prispevamo k napredku družbe.

Super Mario, igra naših otroštev.

 

 

Videoigre in poboji na ameriških šolah

14. decembra 2012 je na osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu prišlo do streljanja, v katerem je 20-letni Adam Lanza umoril 20 otrok in 6 učiteljev, za tem pa je vzel življenje še sebi. Že nekaj ur po poboju so mediji okrivili videoigro nasilno post-apokaliptično streljačino Mass Effect. Temu je sledila izjava senatorja zvezne države, da so videoigre Lanzo upogumile za dejanje, kot tudi obtožba predsednika Nacionalne puškarske zveze, češ, da je za poboj kriva nasilna spletna igra Kindergarten Killers (Vrteški morilci). Mesece po zločinu policijska preiskava ni našla povezave med videoigrami in motivom za streljanje, saj je Lanza po izjavah prijateljev v prostem času najraje igral arkadno igro Super Mario Bros in plesno simulacijo Dance Dance Revolution.

Mass Effect, igra ki naj bi bila kriva za poboj na ameriški šoli Sandy Hook.

 

Tako ni presenetljivo, da je bila izvedena cela vrsta raziskav, ki iščejo korelacijo med nasilnimi videoigrami in nasilnostjo v igralcih. Nekatere na koncu ne potrdijo hipoteze, druge so nedoločne, medtem ko tretje v redkih primerih potrjujejo povezanost. Študija ameriške univerze v Teksasu, ki je preučevala pristranskost vseh dosedaj izvedenih raziskav, je ugotovila, da ko so le te odpravljene, ni nobene podpore hipotezi, da je igranje nasilnih videoiger povezano z večjo agresivnostjo, a igranje le teh pa po tej študiji izboljšuje sposobnosti opazovanja.

 

[ Preberi drugi članek serije - So videoigre zdrava zabava ali zapravljanje časa ]