Okrogla miza STA – E-šport: igranje video iger zabava ali resen olimpijski šport

V četrtek, 7. junija 2018 je v prostorih STA Maxikluba potekala okrogla miza na temo, če je igranje videoiger zabava ali resen šport.

 

Ljubljana, 7. junija – Bo igranje računalniških iger postal enakopraven član olimpijske družine športov? Še pred nekaj leti bi takšno razmišljanje predstavljalo scenarij znanstveno-fantastičnih romanov in filmov. Zdaj pa je tudi Mednarodni olimpijski komite prepoznal razsežnosti e-športa in sprožil resne pogovore o možni olimpijski prihodnosti e-športa.
“Dejstvo je, da si ne moremo zatiskati oči pred razvojem,” je v okviru Maxi kluba Slovenske tiskovne agencije v ljubljanskem Maxiju povedal Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije.
“Mednarodni olimpijski komite je že sprožil pogovore in zaključki so, da bi e-šport lahko imel elemente športa v smislu tekmovalnega športa. Poleti bo v Lozani sledil vrh, posvečen prav tej temi. Gre za razmišljanja in pogovore, končnih zaključkov še ni bilo sprejetih,” je napovedal Perko.
V mednarodni olimpijski družini opažajo, da zanimanje mladih za olimpijske igre zelo upada, kar je vidno iz gledanosti olimpijskih iger in strukture gledalcev. V upadanju je tudi ukvarjanje s tradicionalnimi športi, zato je olimpijski komite v skladu z agendo 2020 uvedel novosti za vključevanje novih, mladim bolj zanimivih športnih panog.
“Če bo e-šport želel postati mednarodno prepoznana športna dejavnost, bo moral izpolnjevati olimpijske vrednote ter se jim prilagoditi,” je dodal Perko.
Dilem je veliko, raziskav in analiz, ki bi preiskale vse možne vplive, ki jih imajo video igrice na igralca, zlasti otroke in mladostnike, pa malo oziroma jih sploh ni. Veliko je poslovnih priložnosti ter odkritega kapitalskega pritiska proizvajalcev video igric.
Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj je prepričan, da je sivo polje, ki se pri tem odpira, preveliko, da bi lahko pritrdil argumentom, da si video igrice zaslužijo status športne panoge in da bi bile s tem upravičene tudi do konkuriranja na razpisih in koriščenja javnih finančnih sredstev.
“Kaže biti zelo previden. Video igrice so nasilne, ni znano, kako to nasilje dolgoročno vpliva na miselne vzorce in zavest mladih, moti me tudi, da igralca sili v sedenje, da se otroci še manj družijo med sabo, da se ne igrajo na prostem,” je pomisleke naštel Štrumbelj, ki je prepričan, da bi to področje lahko bolj smiselno in ustrezneje kazalo urediti kot gospodarsko dejavnost.
Zato ima do državne regulacije e-iger, s katero bi video igrice umestili v državni športni sistem, odklonilno stališče. To podkrepi z izsledki, ki kažejo na trend nazadovanja motoričnih, gibalnih sposobnosti otrok. “Lepo bi bilo, če bi v video igrice vnesli več gibanja, druženja, ker ne gre zanemariti vplivov sedečega načina življenja na prekomerno telesno težo in slabše gibalne sposobnosti na otroke,” je opozoril Štrumbelj.
Na dobro obiskanem omizju so svoje argumente predstavili tudi e-športniki. “Strelstvo, lokostrelstvo sta olimpijska športa, pa je energijska poraba v primerjavi z video igricami na podobni ravni kot pri e-športu. Po svoji definiciji je e-šport blizu športni dejavnosti, tudi življenjski stil igralcev video iger, način treninga, ekipe, je podoben tekmovalnemu športu na vrhunski ravni,” je razloge za predstavil Jure Anzeljc.
Samo Zavašnik je v bran video igram in njihovi regulaciji navedel, da gre v video igrah za simulacijo nasilja in ne pravo nasilje, obstajajo mehanizmi, kako omejiti igranje nasilnih iger otrokom. V tujini so že prepoznali video igre kot športno dejavnost, tudi na podlagi množičnosti, obstajajo lige, tekmovanja, precej pred Slovenijo so denimo v Srbiji, kjer so igralci združeni v e-športno federacijo, zelo naprej so v Aziji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Združenih državah.
Da si e-šport zasluži status športne panoge, s čimer bi prepoznali tudi njegov družbeni status, je prepričan nekdanji igralec video igric Tim Hostnik, ki je trenutno trener v profesionalni evropski ligi in je špansko ekipo popeljal do zmage v evropskem pokalu.
“Dokler tisti, ki nasprotujejo temu, da bi bil e-šport prepoznan kot šport, argumentirano ne zavrnejo, da je e-šport šport, bom vztrajal na tem, da smo šport,” je dejal Hostnik.
Hostnik e-šport vidi kot sredstvo, kako mlade učiti in razumeti življenjske vrednote in je zelo dobro sredstvo, kako te vrednote prenesti na mlajše generacije. “V 20 letih v e-športu ni bilo niti enega primera navijaškega nasilja ali izgredov navijačev. Gre za mirne ljudi, ki ne obračunavajo s pestmi,” je na pomembno razsežnost opozoril Hostnik.