Steelseries je vsaj v igričarskih vodah sinonim za visokozmogljivostne, visokokakovostne rešitve primerne tako za entuziaste, kot za najzahtevnejše uporabnike in profesionalne igralce. Seveda to kakovost tudi konkretno plačamo. Njihova serija mišk Kinzu pa poleg profesionalnega izgleda, ki je sličen višjecenovnim modelom Sensei in Rival, kot prva med njihovo ponudbo nosi tudi nižjo cenovno postavko.

Ceno so nižali z minimalno embalažo, v kateri ni najti nič razen izdelka samega in lista papirja, ki nas napoti na spletno stran Steelseriesa za dolpoteg gonilnikov in programskega orodja Engine, v kateremu lahko nastavljamo funkcije posameznih tipk kot tudi spreminjamo nivoje CPI. Podobno so miški odvzeli vse stranske tipke, kot tudi Omron switche, ki jih najdemo v njihovi višjecenovni ponudbi, ki se od nameščenih na Kinzu V2 razlikuje po nekoliko lažjem, bolj občutljivem kliku.

Tako na Kinzu V2 najdemo le štiri fizične tipke – levi in desni klik, gumb za spreminjanje CPI nastavitev, ki ga v priloženem programu lahko prenastavimo na funkcijo po želji, in sredinski klik na koleščku. Slednji je kakovosten in ni preveč narahlo nastavljen, kot se to dogaja pri drugih perifernih napravah.

 

 

Kot se spodobi za dobro gamersko miško, so obdržali kakovosten optični senzor proizvajalca Pixart, ki premore 3200 CPI (ki je identičen DPI). Ta bo zadostoval večini uporabnikov, pritoževali se pa bodo le tisti, ki imajo miške s prenapihnjenimi laserskimi senzorji z več kot 9000 CPI/DPI, in dva posameznika, ki igrata z 6400 CPI in se ne zavedata, da senzorji bistveno pogosteje preskakujejo in delujejo nekonsistentno pri teh – sicer sila prevelikih – nastavitvah.

Sam senzor lahko zaznava premike do 165 cm na sekundo, kar je številka, ki je docela nedosegljiva še tako twitchy igralcu, maksimalen pospešek znaša 30G, medtem ko je odzivni čas 1 ms, kar je standard in je pravzaprav omejitev USB konektorja, ki mora počakati na naslednji cikel na procesorju, preden ga lahko procesira.

 

 

Oblika Kinzu V2 je ambidextrous, kar pomeni, da je leva polovica zrcalna slika desne, in je kot takšna primerna tako za levičarje, kot desničarje. Sam imam rad nekoliko večje, težje miške, ki “sedejo” v mojo malenkost nadpovprečno veliko roko, zato mi majhna in presenetljivo lahka Kinzu ni prav po godu, a vaša izkušnja bo morda popolnoma drugačna.

O zmogljivosti ni veliko za povedati – na tekstilni podlagi Steelseries Qck, kot tudi na plastični Zowie Swift je delovala brez vsakih težav in pod črto tako, kot se spodobi, torej kot podaljšek roke, ki ga sploh ne opazimo (navkljub bleščeče rumeni barvi školjke našega testnega modela).

Tako nam ne preostane drugega, kot da Steelseries Kinzu V2 priporočimo vsem, ki jim odgovarjajo majhne in lahke ambidextrous, iščejo pa cenovno ugodno, a vseeno visokokakovostno rešitev.