Nekateri igralci v zgodovini Counter Strike niso poznani po njihovem izjemnem aimu, niti niso vrhunski clutch igralci (torej da so jim 1v2 in več situacije pisane na kožo in jim prav pogosto uspe zmagati). Nekateri igralci kot Lurppis in Carn v Counter Strike 1.6 ter Ex6TenZ in Xist v Counter Strike: Global Offensive so namreč znani predvsem zato, ker so izjemni in-game leaderji, torej vodje ekipe med igro (od sedaj naprej v tekstu IGL).

So ključna komponenta vsake ekipe, a kaj pravzaprav sploh počnejo? Kaj je njihova naloga v igri, in kaj izven nje? Kaj ga sploh naredi igralca vrednega vodje?

 

 

Uspešno komuniciranje in sprejemanje vodje

Prva in tudi najpomembnejša naloga IGL je, da prevzame pobudo za komuniciranje in vodi tok le tega. Biti mora posameznik, ki se prvi oglasi med igro, je tisti, ki skrbi za uspešen tok informacij in ki nadzoruje ton, v katerem teče komunikacija.

Pobudo za komuniciranje prevzame IGL tako, da že ob pričetku glasovne/tekstovne komunikacije prične vzpodbujati igralce h govorjenju. To storimo tako, da prevzamemo pobudo, povprašamo soigralce po počutju, dogajanju izven igre, s prijaznostjo. Ta korak je nujen, saj če ekipa ne komunicira, ne moremo računati niti na teamplay, kaj šele na napredne taktike, ki terjajo koordinacijo posameznih članov.

Naslednji korak je vzpostavitev uspešnega odnosa v igri – pričakujemo, da bodo soigralci odigrali tako, kot jim je bilo povedano oz. je bilo dogovorjeno med vajo. Za to je potrebno spoštovanje in videvanje drugih igralcev IGL-ja kot vodjo, ki ga brez obotavljanja poslušajo in ne dvomijo v njegove odločitve.

 

Vzpostavitev pravega tona lahko dosežemo na več različnih načinov. Za podrobnejše razlage si lahko preberete širok spekter knjig, ki se ukvarjajo s pravilnimi tehnikami vodenja. Za potrebe članka le ilustracija – IGL je lahko vojaški tip, ki ukazuje, lahko pa zadržan, preračunljiv posameznik, ki želi, da so vsi soigralci mirni, da se lahko trezno odloči, kaj je najbolj učinkovita smer ukrepanja.

Ni prave ali napačne smeri. Eni ljudje bolje sprejemajo prvi, nekateri spet drugi tip vodstva. A pod črto je najpomembnejše dejstvo, da se soigralci strinjajo z vašim vodstvom in ga sprejemajo. V začetnih fazah je ob morebitnih dvomih smiselno razložiti posamezne odločitve med rundami, ki pa bodo s suverenimi odločitvami in kakovostnim vodstvom igralcem v ekipi postale samoumevne in jim bodo sledili brez dvoma.

 

Osredotočenost in upravljanje odnosov
Kolikokrat vam je uspelo zmagati tekmo po tem, ko ste izgubljali 2-13, 3-12 po prvem polčasu? Verjetno ne prav pogosto, a če ste vsaj nekaj ur porabili v Counter Strike: Global Offensive veste, da se lahko igra vedno obrne, in to v obe smeri. Vaša ekipa lahko isto enostavno zavrže skorajda neizgubljivo prednost, kot se lahko vrne iz nemogoče situacije. To dokazuje, da je Counter Strike igra, ki jo moramo igrati eno rundo naenkrat.
Delno to dejstvo izpodbija mehanizem ekonomije v igri (saj če imamo eko rundo, so naše možnosti za uspeh bistveno nižje, kot če imamo za full buy – članek o ekonomiji v Counter Strike prihaja kmalu), a vseeno je zagon, moment tista stvar, ki nam iz runde v rundo daje optimizem, da nam lahko uspe. Naloga IGL je da drži ekipo osredotočeno na igro, da se ne obremenjujejo z rezultatom, temveč igrajo vsako rundo posebej. So soigralci peekali po bombplantu v 5v2 situaciji ter je CT-jem uspel retake in defuse bombe? Opomnite jih, da morajo le držati kote in pozicije in da iskanje preostalih nasprotnikov le zmanjšuje verjetnot uspeha, kot daje CT-jem možnost za vrnitev. Obvladajte soigralce ko pričenjajo igrati nepremišljeno in površno.
Se ekipa ali posamezen igralec še vedno ukvarja z napako storjeno pred nekaj rundami? Ta runda je mimo, medtem ko je za zmago potrebnih še nekaj zmaganih rund, ki jih morajo odigrati zbrano in osredotočeno. Napake lahko ekipa diskutira in popravi po tekmi. Pogosto se posameznikom zgodi, da prevlada jeza in to je popolnoma normalno.

 

A vseeno ostaja naloga IGL, da upravlja z občutji in pogosto razdraženimi čustvi soigralcev. Le to je najpogosteje spregledana naloga vodij v nižjih ligah, ki se ne zavedajo, da na določenih tipih ljudi deluje stroga kritika, medtem ko drugi rabijo vzdrževanje odnosa skozi celo tekmo, ko jim uspeva slabše kot običajno. Tako se lahko slednji tip ob jasno izraženi kritiki zapre vase, postane tih in več noče komunicirati – kar v končni fazi pripelje do zagotovega poraza.

 

Za zmago je potrebna solidna igra vseh petih igralcev v ekipi. Naloga IGL je, da ve, kako posameznika vzpodbuditi in »spraviti v igro«. Torej, ključna lastnost je poznavanje soigralcev. IGL mora vedeti, kaj jih razjezi, kaj jim da motivacijo in kako se odzovejo na različen razvoj dogajanja v in izven igre. Dajanje neosredotočenim, odvrnjenim in podivjanim (rage) igralcem specifično nalogo, jih pogosto odvrne od osredotočanja na slab individualni rezultat. Tako je smiselno neučinkovitega družno z dobrim igralcem poslati na agresiven push, ali jima predlagati nevarno akcijo, ki se lahko ponesreči – lahko pa uspe (pa čeprav minimalno z menjavo killov), kar nam da ne le prednost v posamezni rundi, temveč tudi da pogon igralcu, ki je dotedaj bil pasiven. Druga skrajnost skale je igralec, ki je trenutno izjemno razigran – le temu je smiselno dovoliti, da sam sprejema odločitve glede pozicij, ki jih želi igrati. S tem bo gradil na samozavesti in prav verjetno bo z agresivno igro v začetkih rund z začetnimi killi pripomogel k končni zmagi.
Konec koncev je naloga IGL, da drži ekipo osredotočeno na nalogo – torej zmago tekme. To pomeni vzpodbujanje uspešnih akcij in minimaliziranje neuspešnih. Moralo in zagon ekipe gradi po uspehih, po porazih pa minimalizira škodo, ki jo ta povzroči.

 

Igralci, ki pomagajo vodji

IGL ima tako med igro kot izven nje mnogo pomembnih nalog (od odločanja o ekonomiji, uporabljenih taktikah, vodenja komunikacije,..), a vseeno je nemočen brez soigralcev. Vsak, ki je kdaj igral tekmovalno ve, da so dobri soigralci, torej takšni, ki poslušajo, sodelujejo in imajo glavo na pravem mestu, izjemno redki. Vsak igralec ima napake, naj so te karakterne ali v igri, a dobre združuje nekaj pomembnih lastnosti.

Prva in najpomembnejša med njimi je komunikacija. Ekipa brez te ne igra tekmovalno, temveč 5v5 deathmatch. Vsaka ekipa komunicira drugače – tako ena natančno pove, kje se je nahajal nasprotnik, s katerim orožjem in koliko nam ga je uspelo raniti, druga preferira minimalne calle in pove le lokacijo in smer gibanja nasprotnika. Smiselno je komunicirati:
– Položaje nasprotnika in premike (»Eden je pri squeeky dooru. Gre po ventih na B«)
– Število nasprotnikov (»Slišim dva v tunelih« »2 prihajata B. 3, 4. Vsi so na B!«
– Koordinirani flashi/smoki/incendiary grenate (»Smokam CT, ti smokaj stopnice, vrži molotov pod balkon« »Flasham na site, push cat«)
– Spremembe v položajih in opazne premike (»Šel sem iz upper tunnela v lower«)

 

Kako je komuniciranje igralcev povezano z IGL? Le ta mora imeti kar se da veliko informacij o položaju svojih igralcev, kot tudi nasprotnikov, da se lahko pravilno odloči o taktiki, ki jo bo uporabil za zavzetje določene lokacije.

Zadnji način, kako posamezen igralec pomaga IGL je z identifikacijo vzorcev. Najboljši taktiki v Counter Strike so pogosto zelo dobri pri opazovanju in branju vzorcev, saj skozi izkušnje, logiko in občutek sklepajo in »berejo« akcije nasprotinika glede na informacije, ki so mu na voljo. Identificiranje vzorcev rotacij, potekov akcij in fejkov rushov ter predajanje le teh vodji, da IGL potrebne informacije za pravilno odločitev glede reakcije. Ko opazite, da vedno bolj pogosto opažate vzorce v igri nasprotnika in sami pri sebi ustvarjate protiakcije, s katerimi jih negirate, ste postali pravi vodja v igri CS:GO, ekipni IGL.