Naj takoj spočetka povem, da Steelseries Apex Raw ni mehanična tipkovnica. Slednje so tako zaradi vzdržljivosti in kvalitete izdelave bistveno boljša alternative membranskim, ki si konec koncev delijo tehnologijo z televizijskimi dalinjci. Vseeno mehanično delovanje mnogim ni všeč, in segment je očitno dovolj velik, da se je Steelseries odločil za izdelavo Apex in Apex RAW. V sami skupini Apex najdemo še model Apex M800, ki uporablja pri Steelseries razvite nizko profilne mehanične tipke. Testirana je najbolj cenovno ugodna izmed prej naštetih, a se to pokaže tudi pri kvaliteti? Počakajte in izvedeli boste.
Kljub kakovostni škatli je hitro videti, da Steelseries Apex RAW ni premium izdelek. Izdelava izključno iz plastike povzroča, da se tipkovnica upogiba bolj kot bi si želeli in ob tem oddaja zvoke, ki nas kratko malo zaskrbijo – seveda ob namernem preverjanju fleksibilnosti, saj ob sami uporabi nismo imeli tovrstnih težav. Na njej najdemo vse kar si lahko poželimo na gaming tipkovnici – izjemno lepo, enakomerno z belo LED lučjo osvetljene tipke, celo vrsto makro tipk, ki jih lahko konfiguriramo na več nivojev, kot tudi nizko profilne tipke, namenjene za “hitrejše reflekse”.
Apex RAW je večja od drugih gamerskih tipkovnic. Delno je to zaradi oblikovalske odločitve, ki terja zaobljenost vseh robov, delno pa je to zaradi vključenega naslonjala za zapestja, ki nam v praksi ni količkaj pomagal, saj je prenizek in pretrdega materiala, da bi lahko dejansko pomagal pri udobju. Tako zavzema le prostor na mizi, ki ga je vsaj pri nas vedno premalo.
V škatli najdemo še nekaj gumijastih nogic s katerimi lahko dvignemo profil tipkovnice, a na sami spodnji strani nogice niso dovolj oprijemljive, zaradi česar na naši mizi Apex RAW pleše bolj, kot bi si želeli.
Z računalnikom tipkovnico povežemo z USB konektorjem, v embalaži pa ne prejmemo PS2 adapterja, ki je še vedno superioren način povezovanja. Sam kabel ni ovit s pletenino, marveč z navadno gumo, in je sicer dovolj še za najbolj divje postavitve pri dveh metrih. Smiselno bi bilo vključiti še USB in audio passthrough kable, ki so sicer vključeni v dražjih različicah Apexa.
Ob prvem priklopu nas je presenetila kakovost osvetlitve tipk – ta je na konkurenčnih izdelkih pogosto ali premočna, ali pa neenakomerna, in resnično doda k izkušnji. Tipke so berljive tudi ob najmočnejši nastavitvi (česar ne moremo povedati za Logitechovo osvetlitev na njihovi tipkovnici G910, katere unboxing si lahko ogledate s klikom na video v kotu), kar je v veliki meri zahvaljujoč osvetlitvi, delno pa pripomore tudi večja pisava na samih tipkah, ki je res nestandardna, a našim očem zelo po godu. Moti me le, da je logotip od Steelseries bistveno svetlejši od vseh preostalih delov tipkovnice.
Tudi postavitev tipk ni standardna – takoj je opaziti povečani tipki Esc in preslednico. Prva je pravzaprav razširjena le z razlogom ujemanja z drugo vrsto funkcijskih tipk nad primarnimi F-tipkami, medtem ko je druga oglaševana kot lastnost Apex serije, ki naj bi olajšala pritiskanje v najbolj napetih trenutkih, oz. bi bila tipka, ki bi jo zadeli ob refleksnem odzivu na dogajanje na ekranu. Sami bistvene spremembe v skakanju po virtualnih svetovih nismo opazili, je pa sila priročna večja velikost pri pisanju dokumentov, saj omogoča nekoliko bolj sproščeno držo prstov. Zanimiva je tudi sprememba klasičnih štirih “gor, dol, levo in desno” tipk z dodatnima “levo-gor” in “desno-gor”, ki sicer sami po sebi nimata inherentne funkcije v programih ali igrah, a jima lahko nastavimo poljubno funkcionalnost.
Multimedijske in makro tipke so verjetno razlog, zaradi katerih se bo marsikdo odločil za Apex RAW. Tako so multimedijske vključene le kot sekundarne funkcije F-tipk, do katerih dostopamo skozi uporabo modifikatorja, ki je tipka s Steelseries logotipom, ki zamenja Windows tipko v spodnjem levem kotu. Zaradi nuje pritiskanja modulatorja pred samo uporabo, je le ta manj kot praktična in je nismo nikoli posvojili – vaša izkušnja pa je seveda lahko drugačna. Makro tipke po drugi strani so izjemne. 5 jih najdemo na skrajnem levem delu tipkovnice, medtem ko jih je 12 polovične višine nad funkcijskimi tipkami. Dodani sta še dve L-tipki, s katerimi menjavamo med profili makro (M) tipk, kar na koncu nanese na 34 namenskih makro nastavitev.
V Steelseries Engine 3 lahko nastavimo funkcijo, ki jo bo vsaka tipka na tipkovnici ob kliku izvedla. To je lahko klik določene tipke – naprimer klik na M1 je isto kot klik na enter, lahko upravljamo z aplikacijami – naprimer s klikom na tipko M2 odpremo nov brskalnik, vzpostavimo lahko “tekstoven makro”, ob pritisku katerega se izpiše tekst – npr. ob kliku na M3 se izpiše “I’m a leet haxzor”, ali pa najkompleksnejši – “KeyPress Macro”, s katerim lahko konfiguriramo pritiske večih tipk zaporedoma, z natančno določenimi intervali.
Sama programska oprema je enostavna, pregledna in ne moti pri uporabi izdelka – morebiti bi raje videli, da bi se nastavitve shranjevale na spomin v sami tipkovnici, a le te se v Steelseriesovemu oblaku avtomatsko posodabljajo med različnimi napravami, na katerih uporabljamo izdelek, tako da ne predstavlja večje nevšečnosti. Nastavljamo lahko še hitrost komuniciranja z računalnikom, postavitev jezika in osvetlitev. Dodali pa so še možnost snemanja pritiskov na gumbe, ki po snemanju prikaže “heat-map” napogosteje klikanih tipk med igro.
Sami smo navdušenci nad mehaničnimi tipkovnicami, zato težko uporabljamo superlative pri izkušnji tipkanja s Steelseries Apex RAW. Presenetljivo veliko sile je bilo potrebne za registracijo klika, torej da smo prebili membrano v notranjosti, ki je poslala električen signal v računanik), zaradi česar se nam je zdela neodzivna, a smo se hitro navadili. Pravzaprav imajo zaradi nizkega profila, ki ni škarjasti tip switcha, ki je prisoten na prenosnih računalnikih, edinstven občutek pri uporabi. Tako se nam tipkanje sploh ni zamerilo in skorajda smo Steelseriesu odpustili, da niso uporabili mehaničnih, Cherry ali Kayle switchev.
Pod črto je naša izkušnja z Apex RAW dvojna. Po eni strani je smiseln izdelek namenjen za tržno nišo gamerjev, ki jim mehanične tipkovnice ne odgovarjajo, a si želijo imeti relativno ugoden izdelek s širokim naborom uporabnih funkcij. A nato se zamislimo nad drugimi izdelki v tem cenovnem razredu in uvidimo, da lahko za to ceno dobimo kakovostno mehanično tipkovnico, ki je superiorna pri gamerski, kot tudi tipkarski izkušnji, medtem ko podobni izdelki konkurentov na voljo za 20 oziroma 30 evrov nižjo ceno.
